Primerjanje pomeni posvečanje pozornosti dvema ali več predmetom, da bi odkrili njuna razmerja ali upoštevali njihove razlike ali podobnosti.

Razlika je v kakovosti ali naključju, po kateri se ena stvar razlikuje od druge, ali raznolikost med stvarmi iste vrste.

Ekvivalentnost je enakost v vrednosti, oceni, moči ali učinkovitosti dveh ali več stvari ali ljudi.

Enakost je skladnost nečesa z nečim drugim po naravi, obliki, kakovosti ali količini ali korespondenca in razmerje, ki izhaja iz mnogih delov, ki enotno sestavljajo celoto.

Pred primerjavo je treba razmisliti o »Kaj lahko primerjamo« oziroma »Katera področja primerjave lahko obstajajo?«. Z namenom ureditve in strukturiranja vseh področij in področij znanja smo opredelili nekatera področja in seznam, v katerem se razvijajo.

Obstajajo tri glavna področja: narava, človek in kaj človek počne. Ta področja in seznam, v katerem se razvijajo, določajo, s katerih zornih kotov lahko opišemo predmet in tudi s katerih zornih kotov lahko različne predmete primerjamo med seboj.

V tem, kar človek počne, izpostavljamo družbo in kulturo. Ena od temeljnih primerjav je primerjava med različnimi ozemlji z različnimi kulturami. Nekatere primerjave, tiste kulturne, ki so tesno povezane s primerjavo, povezano s podnebjem ali zgodovino.

S čim se lahko primerjamo?

• Z drugimi elementi iste "taksonomske ravni" v kontekstu

• S podobnimi ali bližnjimi elementi, ki lahko povzročijo zmedo med njimi

• Z različnimi izrazi, izrazi ali pojmi podobnega ali nasprotnega pomena

Primerjave glede na kontekst:

• La Narava: Paradižnik v naravi kot živo bitje, kot rastlina ...
• El človek: Paradižnik v odnosu do človeka: kaj zanj predstavlja, kakšne pomene ima ...
• Kaj počne človek: Kaj počne človek s paradižnikom? Sadi ga, skuha, poje ...
• Polje znanstvenik / akademska disciplina: Paradižnik za biologa ni isto kot paradižnik za agronoma ali za kemika.
• El uporaba v poklicu: kuhar uporablja paradižnik za pripravo jedi, kmet goji paradižnik, prevoznik prevaža paradižnik iz enega kraja v drugega, prodajalec sadja paradižnik prodaja širši javnosti, za strokovnjaka za prehrano pa ima paradižnik hranilno vrednost in nekatere vitamine.

Glede na popularni/običajni pomen določene družbene skupine. Na primer, v valencijskem mestu Buñol je paradižnik simbol njegovega glavnega festivala, tomatine.

• V zvezi s človeško identiteto
• V zvezi z občutkom-zaznavanjem
• Skozi naša čustva
• Skozi naše znanje

Vrste primerjalnih metod lahko povzamemo skozi prvi dve od petih induktivnih metod filozofa Johna Stuarta Milla: metodo skladnosti, ki je sestavljena iz študije, osredotočene na značilnosti, ki sovpadajo, in metodo razlike, ki je sestavljena iz študije. osredotočeni na značilnosti, ki se razlikujejo.

Vzporedno s tem razlikovanjem med dogovorom in razliko je mogoče razlikovati tudi med tako imenovanim načrtovanjem najbolj podobnih sistemov, ki je sestavljeno iz primerjave primerov, ki so si med seboj čim bolj podobni, in zasnovo najbolj različnih sistemov. sistemov, ki sestoji iz primerjave primerov, kolikor je le mogoče, različnih drug od drugega.

Kombinacija metode konkordance, metode razlike, načrtovanja najbolj podobnih sistemov in načrtovanja najbolj različnih sistemov povzroči štiri glavne vrste primerjalnih metod:

• Preučite podobnosti v podobnih primerih.
• Preučite podobnosti v različnih primerih.
• Preučite razlike v podobnih primerih.
• Preučite razlike v različnih primerih drug od drugega.

Na primer: da bi ugotovili, katero zdravilo zdravi bolezen, je mogoče preučiti naslednje:

• Katera zdravila sovpadajo v več podobnih zdravljenjih med seboj.
• Katera zdravila sovpadajo pri več različnih zdravljenjih med seboj.
• Katera zdravila se med seboj razlikujejo v različnih zdravljenjih.
• Katera zdravila se med seboj razlikujejo v več različnih načinih zdravljenja.